Nad Kamnikom čisto zares pastirji še vedno živijo, kot so nekdaj. Tam se čas ustavi. Oči razvaja pogled na panoramo Kamniško-Savinjskih Alp, okus pa pastirske jedi iz sveže pomolzenega mleka. Na prav poseben dan, na dan trniča, pa si v idilični pastirski vasici lahko izdelamo tudi svoj tradicionalni velikoplaninski sir trnič.

Letos bo dogodek potekal na nedeljo, 6. avgusta, od 9. do 17. ure pred Preskarjevo muzejsko bajto v pastirskem stanu na Veliki planini. Pastirji ter pastirice bodo predstavljali izdelavo trniča in pisav za trniče, na delavnici izdelave trniča pa se boste lahko preizkusili tudi mimoidoči obiskovalci. Trnič bo možno tudi kupiti. Ogledali si boste lahko tudi sirjenje po starem, prav posebno presenečenje pa čaka predvsem otroke, saj bo okrog 12. ure v bližini Preskarjeve bajte potekal prikaz molže. Najpogumnejši se bodo lahko pri tem preizkusili tudi sami.

Trniči so vrsta trdih sirov značilne hruškaste oblike, ki so jih na Veliki, Mali in Gojški planini v Kamniško-Savinjskih Alpah izdelovali predvsem v 19. in začetku 20. stoletja, na srečo pa se je to zanimivo izročilo ohranilo vse do današnjih dni. Izdelani so iz skute, smetane in soli ter okrašeni s posebnimi ornamenti, ki jih vtisnejo z reliefno izrezljanimi lesenimi deščicami ali paličicam, t. i. pisavami. Trdi sir značilne hruškaste oblike je v zadnjih letih postal osrednja kamniška kulinarična posebnost, ki jo s pridom uporabljajo številni lokalni gostinski ponudniki. Če vas bo delavnica zlakotila, si lahko jedi s trničem privoščite na Zelenem robu, v Domžalskem in Jarškem domu ali pa v številnih gostilnah v Kamniku in okolici.

Na Veliko planino se lahko odpravite z nihalko iz doline Kamniške Bistrice. Do Preskarjeve bajte je nato še 45 minut hoje po zmerni poti, do Zelenega roba pa se lahko popeljete tudi s prenovljeno sedežnico Šimnovec. Podajte se na izlet in odkrijte pastirsko dediščino, ki na Veliki planini še vedno živi.