Skip to main content

Okusi Kamnika


Od podeželjskih do vladarskih jedi.

Razvajanje brbončic po kamniško


Kamnik je mesto z bogato zgodovino in kot tako ima tudi bogato kulinariko. Jedi naših prednikov so združene pod skupno ime Okusi Kamnika. Izbrane jedi po eni strani predstavljajo celotno kamniško območje, po drugi strani pa označujejo njegove posamične enote in mesto Kamnik. Hkrati izbor jedi nakazuje družbeno raznolikost kamniškega območja.

Tuhinjska postrv

V zadnjih desetletjih se je v Tuhinjski dolini razvilo gojenje postrvi. Različne načine priprave boste najbolje spoznali v Termah Snovik, kjer s svojimi prireditvami spodbujajo to kulinarično ponudbo. Nove načine priprave postrvi pa iščejo tudi na tekmovanjih.

Tuhinjska fila

Tuhinjska fila velja za jed, ki so jo pripravljali samo ob največjih praznikih, zato jo marsikje še danes pripravljajo samo ob veliki noči. Osnovne sestavine so šunka oziroma prekajeno meso, bel kruh, jajca, čebula, smetana in začimbe. Tuhinjska dolina je slovela tudi po zelo okusnem kruhu iz polbele moke, pečenem v kmečki krušni peči. Danes je kruh kljub spremembam v postopkih pridelave ohranil svojo prepoznavnost. Včasih so porodnice v dar dobile koš prav tega belega kruha.

Kloštrska kremšnita

Kremne rezine iz Uršulinskega samostana v Mekinjah so sladica, po kateri je slovel tudi Kamnik. Piškotu, vanilijevi kremi in ščepcu ljubezni so uršulinke dodale še gozdne sadeže. Samostan je premožnejšim dekletom omogočal kuharske tečaje, zato so se nekatere jedi razširile tudi na podeželje.

Firštov divjačinski golaž

Firštov divjačinski golaž predstavlja spomin na izročilo lova v Kamniški Bistrici, obenem pa na pomen divjačine kot kulinarične specialitete: lov je namreč pripadal vladajočim. Golaž je povezan z lovskim pohodom članov vladarske rodbine nadvojvode Karla II., ki je leta 1564 v bližini Predaslja na enem izmed lovskih pohodov s celotnim cesarskim spremstvom obedoval na kamniti mizi, na kateri se je ohranil tudi zapis o omenjenem dogodku. Ta je bila kasneje imenovana za Firštovo (izraz »Fűrst« v nemščini pomeni knez, vladar) in je privabljala številne visoke obiskovalce. Tako pa je ime dobila tudi jed, ki je povezana s pridihom gosposkega.

Rušovc

Gre za žganje iz vršičkov in storžev ruševja z dodanim sladkorjem in medom. Pravi rušovc zori na soncu dva meseca. Je posebnost, ki združuje pastirsko izročilo kamniške okolice in sodobno nabiranje zdravilnih zelišč ter drugih rastlin ali njihovih delov v zdravilne in prehranske namene.

Gamsova juha

Gamsova juha izvira iz doline Kamniške Bistrice, ki je bila v preteklosti znana kot dvorno lovišče deželnega kneza. Dolino so kot lovišče poleg visokih imetnikov lovskih pravic lahko uporabljali tudi preprosti prebivalci doline – kmetje, holcarji ali gozdni delavci, kajžarji in rokodelci. In prav gamsova juha je bila jed, ki so jo na odprtem ognjišču v »holcarski« bajti pogosto kuhali tako gospoda kot najrevnejši prebivalci.

Kamniška kajžerca

Kamniška kajžerca je polobarjena klobasa, ki temelji na družinskem izročilu kamniškega mesarja Podgorška in jo danes proizvaja podjetje Meso Kamnik. Zraven se prileže Kamniška gorčica in Kamniški ženof tovarne Eta. Izdelana sta po starem receptu Stanka Žargija, ustanovitelja tovarne Eta.

Naslovna fotografija za: Trnič

Trnič

Trnič

Velikoplaninski sir, ki so ga bile vesele do ušes zaljubljene kamniške mladenke.

Preberi več