Skip to main content

Tunjiško izročilo o močeradovcu

Kamnik

Žganjekuha

Naselja Tunjice se že od nekdaj drži sloves naselja, kjer odlično uspeva sadjarstvo. Kjer odlično uspeva sadjarstvo, pa ponavadi odlično uspeva tudi žganjekuha. Žganje je poskrbelo za eno izmed najbolj znamenitih zgodb, ki jo v povezavi s Tunjicami vedo povedati domačini.

Na vlak s kapljico žganega

Kamničani so v 2. svetovni vojni pogosto v službo hodili v Ljubljano. Usedli so se na vlak in se odpeljali, pri tem pa so imeli s seboj malico in tudi kakšno kapljico žganega. Med temi "kapljicami" je najbolj zažgala prav tista tunjiška.

Žganje z dodatkom

Da tunjiška kapljica najbolj zažge, je prišlo tudi do nemških vojakov, ti pa so jo z veseljem jemali kamniškim delavcem. Nekoč pa je nekdo s seboj vzel "močeradovec". To je zelo močna pijača, v kateri je bil namočen mrtev močerad.

Prepoved

Nemški vojak je mislil, da je to navadno žganje, in ni upošteval nasveta, naj ga pije počasi. Vojak se je zastrupil in umrl. Nemška oblast je vojakom prepovedala piti to strupeno pijačo, zato so tunjški delavci s seboj vselej jemali močeradovca.